Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) in dopolnitve ZDDV-1D

V Uradnem listu RS številka 18 z dne 15.03.2011 je bil objavljen Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) in Zakon o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1D). Oba zakona sta stopila v veljavo s 16.03.2011.

1. Plačilni roki; zakon določa zgornje meje plačilnih rokov in sicer do 60 dni oz. do 120 dni za gospodarske subjekte, če je dogovor pisen. Do 30 dni za javne organe in v primeru da rok plačila ni dogovorjen, velja 30 dni od dneva prejema računa.
2. Posledice zamude dolžnika s plačilom obveznosti v roku; dolžnik je dolžan plačati upniku fiksen znesek nadomestila stroškov izterjave v višini 40 EUR, ne glede na druge predpise in pravice upnika.
3. Dolžnost prijave denarne obveznosti v sistem večstranskega pobota; po nastanku zamude mora dolžnik svojo denarno obveznost OBVEZNO elektronsko prijaviti v sistem obveznega večstranskega pobota pri AJPESU. Prvi obvezni pobot bo izveden 15.04.2011. Ostali roki so za celo leto vnaprej že določeni in objavljeni na spletni strani Ajpesa.

Ker bo prvi obvezni večstranki pobot izveden zelo kmalu in se morajo vsi poslovni subjekti, na njegovo izvedbo tehnično pripraviti, vam sporočamo, da bo moral vsak poslovni subjekt, ki je v zamudi s plačilom, za prijavo v obvezni pobot:

• Imeti vsaj eno kvalificirano digitalno potrdilo,
  
• Prijaviti podatke na predpisan način in v predpisani obliki ter
  
• Prijavo v obvezni pobot oddati prek spletne strani AJPES.
  

Dolžnik, ki je v zamudi s plačilom, je dolžan neporavnano obveznost prijaviti v obvezen pobot le enkrat, in sicer le v tisti krog pobota pri AJPES, ki sledi datumu nastanka zamude pri poravnavi njegovih obveznosti. Obveznost ali preostanek obveznosti, ki je dolžniku ni uspelo pobotati v obveznem pobotu pri AJPES, je ta dolžan poravnati na druge načine, vključno z možnostjo ponovne prijave v prostovoljni večstranski pobot pri AJPES ali pri katerem koli drugem upravljalcu sistema večstranskega pobota.

Davčni zavezanec, ki je ob prejetju računa odbil vstopni DDV, in računa ni plačal do dneva zapadlosti, mora povečati svojo davčno obveznost za znesek odbitnega DDV. V kolikor davčni zavezanec ob prejetju računa ne bo odbil DDV, ga bo lahko odbil v davčnem obdobju, v katerem bo račun plačal. Če bo davčni zavezanec prijavil zapadlo neplačano obveznost v prvi krog obveznega večstranskega pobota, kar je po ZPreZP dolžan narediti, zanj ne veljajo omejitve glede odbitka vstopnega DDV, kot je navedeno v prejšnjem odstavku.
Davčni zavezanci bodo morali ob predložitvi obračuna DDV davčnemu organu zagotoviti podatke o neuveljavljanju odbitka DDV ter o povečanju oziroma zmanjšanju odbitka DDV v elektronski obliki. Pravilnik o tem naj bi bil sprejet do 16.04.2011.